Predvolilno soočenje o kulturi v Kinu Šiška pokazalo enotnost glede višjega proračuna

Kot je uvodoma pojasnila vodja strokovne pisarne Asociacije Polona Torkar, so organizacijo dogodka, ki so ga naslovili Čas je za kulturo, umetnost, začeli pred rokom za vložitev kandidatnih list. Vabila so poslali vsem strankam, ki so jih zaznala javnomnenjska merjenja. Stranke so tudi prosili, da na soočenje pošljejo svojega verjetnega kandidata za ministra za kulturo.

Najprej jo je zanimalo, ali nameravajo stranke spreminjati ali ohraniti resolucijo o nacionalnem programu za kulturo (NPK) za obdobje 2024-2031 in akcijski načrt, ki sta bila sprejeta v mandatu aktualne vlade.

Ministrica za kulturo Asta Vrečko je povedala, da tako v Levici kot Vesni ne nameravajo spreminjati resolucije, v akcijskem načrtu pa bi želeli še kaj dodali z vidika novih finančnih sredstev. Tudi v Gibanju Svoboda po besedah Sare Žibrat ne načrtujejo sprememb, le prilagoditve, če bi se pokazale potrebe.

V NSi, SLS in Fokusu Marka Lotriča bodo po besedah Mojce Sojar dokumenta preučili in po potrebi uskladili s temeljnimi vrednotami, ki jih vse tri stranke zagovarjajo. Poleg tega bodo po štirih letih gotovo potrebne tudi finančne korekcije. Po besedah Ignacije Fridl Jarc (SDS) je bil prejšnji NPK nezakonito preklican. Sami bodo poskušali uveljaviti strategije, ki so zapisane v njem ter upoštevati tudi vse družbene spremembe.

Dejan Prešiček (SD) meni, da bi bile pri akcijskem načrtu potrebne dopolnitve. V stranki Prerod Vladimirja Prebiliča bodo po besedah Dragana Matića po potrebi oba dokumenta nadgradili. Igor Brlek (Piratska stranka) je izrazil željo, da bi bila oba dokumenta realizirana, Aleš Novak (Demokrati Anžeta Logarja) je napovedal dopolnitev obeh s poudarki, ki jih prinaša njihov program. Martin Krauser (Mi, socialisti) pa meni, da sta dokumenta korak v pravo smer, a so potrebne dopolnitve, predvsem strateške, za opolnomočenje kulturnih delavcev.

Osrednje izzive na področju zakonodajne ureditve v polju kulture, ki jih je treba nasloviti v naslednjem mandatu, v strankah vidijo različno. Mi, socialisti menijo, da bi bilo treba zagotoviti uveljavitev minimalnega urnega plačila za samozaposlene v kulturi, ki v praksi še ne deluje. Demokratom se zdi ključna posodobitev sistema upravljanja in zakonodajnega okvira v kulturi. V Piratski stranki izpostavljajo nujnost avtonomije v kulturi ter pomen dialoga med politiko in kulturo.

Stranka Prerod osrednje izzive vidi v krepitvi neodvisnosti in svobode medijev, ustanoviti sklada za kulturno dediščino za kontinuirano financiranje obnove in vzdrževanje dediščine ter izgradnji depojev za arhive, muzeje in Zavod za varstvo kulturne dediščine RS, na področju nevladnega sektorja pa je pomembno opolnomočenje kulturniške zbornice, da bi postala aktiven sogovornik ministrstvu za kulturo.

V SD menijo, da je nujno zagotoviti dva odstotka integralnega proračuna za kulturo, potrebne so tudi spremembe krovnega zakona v kulturi. Za SDS so osrednji izzivi ohranitev knjigotrške mreže v državni lasti, debirokratizacija v kulturi ter ukrepi za čim širšo dostopnost kulture in zagotavljanje najboljših možnih pogojev za delovanje vseh deležnikov v kulturi.

V NSi, SLS in Fokusu menijo, da bi bilo najprej treba urediti financiranje Radiotelevizije Slovenija v zakonodajnem okvirju in urediti področje samozaposlenih v kulturi, potrebna pa bi bila tudi ustanovitev agencij za posamezna področja, ki bi bile sogovornik ministrstvu, poleg tega bolj sistematično ureditev potrebuje ljubiteljska dejavnost.

V Gibanju Svoboda se jim zdi njuno spremljanje aktualne zakonodaje, ki je doživela korenite spremembe, da vidijo, ali jih je treba dograditi. Na področju medijev je denimo ostalo odprto opolnomočenje nadzornih organov - inšpektorata za medije in Agencije za komunikacijska omrežja in storitve RS, ki je ključno. Poleg tega je treba urediti še področji filma in kulturne dediščine. Ureditev obeh področij je tudi cilj Vesne in Levice, spremembe načrtujejo še na področju ljubiteljske kulture in krovnega zakona v kulturi.

Kot je še pokazalo soočenje, ki ga je soorganiziralo 30 organizacij iz polja kulture, se sicer vse stranke zavzemajo za povečanje proračuna za kulturo na dva odstotka državnega proračuna.